Ko se poleti vsi nagnetejo ob jezerih, na plažah in pred stojnicami s sladoledom, Kuferček zavije nekam, kjer je malo manj ljudi in precej več svežega zraka. Tokrat se je Kuferček odpravil v Tržič, majhno mesto pod gorami, kjer ni neznosne gneče, je pa ogromno zanimivih zgodb.
Že sprehod skozi staro mestno jedro je pravo malo presenečenje. Ozke ulice, pisane fasade, stari portali in hiše z nenavadnimi kovinskimi polkni dajejo mestu čisto poseben značaj.
Tržič je bil nekoč pomembno čevljarsko mesto, zato je skoraj obvezen obisk Tržiškega muzeja, kjer izveš, kako so nastajali čevlji, še preden smo jih naročali z enim klikom in jih čez dva dni dobili pred vrata.
Tržičani pa niso znani samo po čevljih, ampak tudi po “prtiklih“, domačih vzdevkih, po katerih so se ljudje med seboj prepoznavali. Včasih je bil pritikelj skoraj pomembnejši od priimka, pogosto pa je povedal kaj o človekovem značaju, poklicu, videzu ali kakšnem zabavnem dogodku iz njegovega življenja. Skratka, v Tržiču si moral paziti, kaj počneš, ker si lahko zaradi ene nerodne dogodivščine dobil vzdevek za vse življenje. Mogoče pa ob obisku tega mesteca tudi ti dobiš svojega?
Ko ti postane med hišami prevroče, se lahko odpelješ še do Dovžanove soteske. Tam te čakajo hladna voda, skale, gozd in prijeten zrak, ob katerem hitro pozabiš, da je v mestu 30 stopinj. Soteska je popolna za kratek sprehod, piknik ali samo namakanje nog v vodi – če seveda nisi med tistimi, ki jih zebe že ob pogledu na gorski potok.
Tržič je tako idealna izbira za vse, ki bi radi za en dan pobegnili pred vročino, množicami in turističnim vrvežem. Malo arhitekture, malo čevljev, nekaj “prtiklov” in hladna soteska, torej odlična kombinacija za Kuferčkov poletni izlet.
Če potrebuješ dodatno pomoč pri načrtovanju poti, pa le vprašaj Kuferček! 🙂
